Beda Verhulstovih stvari

 

Dimitri Verhulst: Beda stvari

* če že, ocena 10/10.....

Avtor rojen 1972, tudi na lastno pobudo je sredi najstništva šel v rejništvo, mama ga je pri desetih prepustila pijanskemu očetu in njegovi družini, bedo in pijančevanje sicer satirično poveličuje in junačuje, tudi z odrasle pozicije nakazuje neko melanholijo in hkrati pobotanost s svojo usodo, seveda pa je vse to bistveno bolj enostavno in lahko celo satirično, kadar človeku uspe pobegniti iz take beznice in se uspeti znajti in splavati in se odlikovati izven močvirja, v katerega je bil vržen v rojstvu. Mamo zaničuje na celi črti, očeta je imel rad, pa očetovo mamo tudi in do neke mere tudi strice, a ima do vseh njih zdravo distanco in jih niti ne obsoja niti ne opravičuje. Bili so sicer zelo problematična a povezana družina, zanimivo, da se ob vsem tem pijanstvu in iztirjenosti med sabo niso kregali ali bili nasilni drug do drugega, čeprav so se na veliko pretepali po gostilnah, v družini pa so kar skrbno po svojih močeh skrbeli za svoje pobruhane pijane onemogle sorodnike. Oče je bil poštar, kolikor razumem edini s službo vsaj nekaj časa, in se večkrat prostovoljno poskušal zdraviti alkoholizma in večkrat razmišljal in grozil s samomorom, pa tudi kar kmalu umrl.

Pripoved se začne v duhu poveličevanja pijandurskega življenja, in le počasi se izlušči, da se je Dimitri iztrgal iz tega, si ustvaril svoje življenje in svojega ločenega otroka, in da je sicer občasno s sorodstvom v stikih, na očetovem grobu ponavadi reče "Zdaj je pa čas, da vstaneš", kot je kot otrok očetu po pijančevanju formalno rekel zjutraj, čeprav je vedel, da mu ga ne bo uspelo spraviti v službo. Babici je hvaležen, da je poklicala sodnika in mu zrihtala rejništvo. Proti koncu knjige pa začne prevladovati pogled iz odraslosti, čeprav brez popolnega distanciranja, več odkrite kritičnosti in nestrinjanja, a na primer nepretenciozno zapakiranega glede stričevega neonacističnega poznavanja imen Hitlerjevih psov. Zelo dobro pisanje, inteligentni stavki, ki se jih splača použivati skrbno in posamezno, odlično zastavljena zgradba pripovedovanja, tragikomična burleska od življenja, prav neverjetno, kako mu je uspelo to tako dobro napisati, še bolj neverjetno pa, kako mu je uspelo uspeti.

Tudi kratka spremna beseda prevajalke je zelo fajn, ravno prav informativno in strokovno.

rakavi bolniki imajo običajno pri roki kakšno cigareto

Dimitri Verhulst: Beda stvari; založba Goga, Literarna zbirka Goga, 2008; prevod in spremna beseda Tanja Mlaker (izvirnik De helaasheid der dingen, 2006); ISBN 978-961-6421-63-8 ; 185 strani.