Prebrano

  Dimitri Verhulst: Beda stvari * če že, ocena 10/10..... Avtor rojen 1972, tudi na lastno pobudo je sredi najstništva šel v rejništvo, mama ga je pri desetih prepustila pijanskemu očetu in njegovi družini, bedo in pijančevanje sicer satirično poveličuje in junačuje, tudi z odrasle pozicije nakazuje neko melanholijo in hkrati pobotanost s svojo usodo, seveda pa je vse to bistveno bolj enostavno in lahko celo satirično, kadar človeku uspe pobegniti iz take beznice in se uspeti znajti in splavati in se odlikovati izven močvirja, v katerega je bil vržen v rojstvu. Mamo zaničuje na celi črti, očeta je imel rad, pa očetovo mamo tudi in do neke mere tudi strice, a ima do vseh njih zdravo distanco in jih niti ne obsoja niti ne opravičuje. Bili so sicer zelo problematična a povezana družina, zanimivo, da se ob vsem tem pijanstvu in iztirjenosti med sabo niso kregali ali bili nasilni drug do drugega, čeprav so se na veliko pretepali po gostilnah, v družini pa so kar skrbno po svojih močeh s...

  Maja Haderlap: Angel pozabe * če že, ocena 7/10..... Avstrijska Slovenka, rojena 1961, družinska zgodba zakoličena v WWII , v kateri so v Lepeni kar vse sosednje kmetije bile ali pri partizanih ali v wehrmachu ali taboriščih ali pa so ovajali ali pa so bili umorjeni požgani pregnani mučeni..., pogosto več od teh stvari. In z vsem tem so seveda prežeti povojni časi. Piše zanimivo, kratki preprosti pripovedni stavki, celo o sebi. Stil je tudi zanimiv, veliko kratkih poglavij brez naslovov, samo poudarjena velika začetnica. Če se ne motim, ni niti enega samega direktnega govora, vsi številni pogovori in izjave so zapisani posredno. Na začetku sem bila zelo prevzeta, ko govori o svoji navezanosti na babico , ki je bila v Ravensbruecku in je bila zelo posebna. O svojih bratih in sestrih zelo zelo skopo, zdi se, da je imela brata dvojčka, ampak je to omenjeno samo enkrat, pa ko je mama bila petič noseča, oče ni želel priznati otroka. O mami zelo hladno, starša se nista imela rada ne pr...

  Jean-Marie Gustave Le Clézio: Afričan * če že, ocena 6/10..... Rojen 1940, nobelovec 2008, tukaj govori o odnosu z očetom, ki je zaradi vojne kot zdravnik obtičal v Afriki in ga je spoznal šele pri svojih osmih letih, ko so šli z mamo in leto starejšim bratom za ene dve leti k njemu - to obdobje ima pisatelj v idiličnem spominu življenja v divjini, čeprav je bil oče čudak in strog in jih je pretepal in silil v toge religijozne obrede itd. Ko se je čez nekaj časa upokojil in so živeli kot družina v Evropi, pa ga je dobesedno zasovražil.  V tem kratkem delu, polnem starih fotografij raznih prizorov iz Afrike, ki jih je posnel oče, se zdi, da večkrat hoče začenjati pripovedovati očetovo zgodbo, ampak očitno mu premočrtnost ni bila cilj. Skuša pojasnjevati osebo, ki je ni imel rad in ki je tudi razumel ni . Zelo na kratko se osredotoči na sebe, na fantka, ki je bil brez očeta v zgodnjem otroštvu, potem pa mu je bil nek odtujen oče dobesedno vsiljen. Ta oče je moral biti zelo zan...

  Benoît Duteurtre: Knjiga za odrasle * če že, ocena 5/10..... Esejist, muzikolog, rojen 1960, vnuk francoskega poslanca in pravnuk francoskega predsednika. I ntima moškega srednjih let, osem  zgodb razdrobljenih na podpoglavja, različni slogi in vsebine, od spomina na dementno mamo in razmišljanje o domovih za onemogle ter o starosti, do kakšnih karikiranih zgodb, npr o najdbi izoliranega plemena, ki pa so ga samo zaigrali, ali pa o "odvetniku", ki si je vzel sobotno leto, da bi pisal o glasbi, pa ga ob živce spravlja ulični saksafonist... Rdeča nit vseh zgodb je razmišljanje o staranju in smislu in izginjanju tradicij, mama se pojavlja večkrat, v namišljenih zgodbah pa se vedno ponavlja neka ista novinarka, morda resnična oseba, morda namišljena, morda pa nek alter ego? R oman to ni, niti avtobiografija, še to se komajda zasluti, da je gay. Pisat načeloma zna in mi je bila zgodba o mami v domu za onemogle zelo všeč, ampak njegove namišljene zgodbice so se mi zdele krneki. T...

Mohamed Šukri: Goli kruh * če že, ocena 8/10..... Maroški pisatelj (1935-2003) je bil do svojega dvajsetega leta nepismen,  o tem obdobju  piše tukaj, živeli so v veliki bedi  z nasilnim očetom, ki je ubil lačnega jokajočega sinčka, Mohamed je pri enajstih zbežal od doma in mu je bilo bolje na cesti , kjer se je preživljal s smetmi, krajo,  prostitucijo, drogami. O vsem tem pripoveduje precej prostodušno in tudi o vsesorte seksu od rane mladosti na nek nevtralen način. Knjiga je p režeta s sovraštvom in preziranjem očeta, se začne in zaključi z umorjenim bratom , čeprav nima veliko luksuza se posvečat svetobolju.  Bere se ok, stavki so kratki in preprosti, veliko dobesednega govora, preskakuje iz sedanjika v preteklik, pripovedovanje je bolj v slikah kot v povezani zgodbi. Prevod je dober, ima nek poseben zvok in ravno prav arabskih ali narečnih besed ter ponavljanje nenavadnih besednih zvez iz drugega kulturnega okolja (npr srnjaček kot zafkljiva ljubkovalnica,...