Milan Kundera – Identity

Milan Kundera: Identity

* če že, ocena 5/10.....

• brala v zdravilišču v angleščini, knjigo mi je posodila Marjeta
• v slovenščini Kundere še nisem in ne vem, ali bi ga sploh lahko brala. Kundera mi pušča mešane občutke, nič posebnega se ne dogaja, veliko razmišljanja, en par živi v Parizu (a bi glede neizrazite pripovedi lahko živel kjerkoli), predstavljanje razmišljanj in interpretacij vsakega posameznika glede na iste izrečene in neizrečene stvari. Medtem bolj mimogrede spoznavamo njuno življenjsko zgodbo, da je ona ločena po smrti petletnega otroka (in nič več o tem, samo da se ji je potem sex s takratnim možem uprl, zlasti ker so ga vzpodbujali v moževi družini z namenom drugega otroka…), potem pa spoznala tega novega in mlajšega tipa kot smučarskega inštruktorja, ona starejša in finančno močnejša. O sedanjem tipu še najbolj intimno preko umiranja prijatelja iz mladosti, ki pa se mu je neskončno zameril, ker se nekoč ni postavil zanj… tik pred smrtjo ga gre sicer obiskat, a mu nič ne pomeni, prijateljstvo bi moralo biti vredno več kot resnica, itd itd. Njo pa enkrat pride obiskat bivša svakinja, med obiskom pa njeni otroci skačejo po stanovanju in porušijo njen mir in zasebnost in ob tem se skrega s partnerjem. No, načeloma se imata rada in imata fajn simbiozo in cel kup navadic in internih šal in razumevanja, on je toleranten do sveta preko nje in jo ima zelo rad, iz nje pa ves čas veje rahlo nezadovoljstvo nad staranjem in nad tem, da se moški več ne obračajo za njo. Potem pa ji partner začne pošiljati anonimna občudujoča pisma, ki pa jih ona skriva pred njim, a zaradi njih raje nosi neke koralde in rdeče oblačilo itd itd. Pisma ji veliko pomenijo, jo poživijo, začne ugibati, kdo bi bil, itd itd itd. Ko pa se skregata, je konec idile, ona gre v London, na postaji kao sreča sodelavce, v Londonu grejo na orgijo, ona tudi, postane tam neka ujetnica, on gre pa za njo v London, jo poskuša rešiti iz hiše orgij – skratka, popolnoma bizarna zgodba, in čisto na koncu zgleda, da so bile vse samo moraste sanje. Kaže pa na to, kako malo se poznajo partnerji med sabo in kako veliko ugibanja je o resnični identiteti drugega, pa sebe, pa resničnosti. 
• Kundera zanimivo razmišlja, a se zelo zelo trudi biti poseben in gobok z namenom. Ta knjiga je baje od vseh njegovih še najbolj romanu podobna, da sploh ima približno premočrtno zgodbo. Če je že hotel povedati nekaj o njima kot osebama z živjenjsko zgodbo, bi lahko povedal več, ali pa pač izpustil še tisti dve podrobnosti. 
• Par zelo zanimivih misli, o prijateljstvu, o zasebnosti, o nezadostnosti občudovanja partnerja, o drugačnih osebnostih privatno in v službi in v različnih okoljih in družinah različnih partnerjev. 

 

Milan Kundera: Identity; original 1998; naslov v slovenskem prevodu: Istovetnost