Prebrano

Spomini, sanje, misli / Carl Gustav Jung * če že, ocena 6/10..... brala v zdravilišču, knjigo mi je posodila Marjeta je označena kot avtobiografija, a je imela aktivno zapisovalko/urednico prvi del oziroma o otroštvu dejansko kar zanimiv , o očetu župniku z dvomi v boga, originalno mamo, relativno osamljen v otroštvu, pri matematiki mu ni bilo jasno, zakaj bi bilo toliko računanja, da je na koncu a=b, kar prav gotovo ne more biti... Pri pripravah na prvo obhajilo se je najbolj veselil tem o svetem duhu, a je oče to kar preskočil, češ da tega pa še on ne razume – obhajilo mu je bilo popolno razočaranje in na drugega ni šel nikoli več. Starsa sta se slabo razumela, mama je bila več mesecev odsotna (umobolnica? to nikakor ni pojasnjeno, kaj ji je bilo) in na str 20 celo piše, kako se kot otrok spominja neke ženske, ki je mnogo let kasneje postala njegova mačeha, a o tem nič kasneje in celo ob smrti očeta se zdi, da so spet živeli z mamo skupaj?!  Gre bolj za delovno biografij...

Milan Kundera: Identity * če že, ocena 5/10.... . brala v zdravilišču v angleščini, knjigo mi je posodila Marjeta v slovenščini Kundere še nisem in ne vem, ali bi ga sploh lahko brala. Kundera mi pušča mešane občutke , nič posebnega se ne dogaja, veliko razmišljanja, en par živi v Parizu (a bi glede neizrazite pripovedi lahko živel kjerkoli), predstavljanje razmišljanj in interpretacij vsakega posameznika glede na iste izrečene in neizrečene stvari. Medtem bolj mimogrede spoznavamo njuno življenjsko zgodbo, da je ona ločena po smrti petletnega otroka (in nič več o tem, samo da se ji je potem sex s takratnim možem uprl, zlasti ker so ga vzpodbujali v moževi družini z namenom drugega otroka…), potem pa spoznala tega novega in mlajšega tipa kot smučarskega inštruktorja, ona starejša in finančno močnejša. O sedanjem tipu še najbolj intimno preko umiranja prijatelja iz mladosti, ki pa se mu je neskončno zameril, ker se nekoč ni postavil zanj… tik pred smrtjo ga gre sicer obiskat, a mu ...

originalna naslovnica: čista, neprevzetna in nesprenevedajoča Zmagovalka / Teresa Cremisi   * če že, ocena 9/10..... prebrala na pobudo bralnega krožka prevod in razni intervjuji Mimi Tukarić Podkrižnik kot otrok avtorica emigirirala s starši v Evropo, knjiga črpa iz tega. Protagonistka je izredno pragmatična, se ne trudi ugajati, mi sicer ni zelo simpatična, a ne moreš ne ceniti njene iskrenosti in prostodušnosti, in kako je znala in morala poskrbeti zase. Kljub vsemu je imela kar veliko sreče v življenju in se zdi, da se tega kar zaveda, tako karierno kot z možem, ki je dal neko boemsko dimenzijo njeni poslovnosti. Kako iskreno bi ji privoščila malo idealizma in čisto svojo pravo zmagovalko. Knjiga o staranju brez obžalovanja. Lep in tenkočuten jezik pripovedovanja in odličen prevod. “ Prišleki bijejo mnoge bitke, ki jih drugim ni treba, doživljajo poraze, ki jih večina niti ne sluti .”- mislim, da tudi druge zmage!, in je ona lep dokaz, da se socialna priviligiranost...