Canetti s plamenico v ušesu

Elias Canetti: Plamenica v ušesu

* če že, ocena 9/10.....

Elias Canetti 1905-1994 je bil nobelovec 1981, tale Plamenica je srednji del avtobiografske triologije in pokriva njegovo mladost 1921-31. Sprva se precej posveča trenjem z manipulativno materjo, ki so bila najbrž še bolj dramatična, kot nakazuje, kasneje pa se posveča predvsem utemeljevanjem in pojasnilom o njegovi prevzetosti nad "močjo množic", kar je bilo sicer njegovo poglavitno življenjsko delo in naj bi pravzaprav za to svojo filozofijo dobil nobela in ne toliko za samo literaturo, zato naj bi bila ta nagrada kar veliko splošno presenečenje. Canettijevo detajlirano poročilo svojega srečevanja z množicami me ni zelo pritegnilo- čeprav je to zagotovo ključno za razumevanje nemške predvojne dinamike. 

Medtem ko se je množicam v tej knjigi precej posvečal, pa je o Karlu Krausu precej manj specifičen, čeprav prav po Krausovem politično-satiričnem časopisu Die Fackel poimenuje to knjigo in pove, da je navdušenje nad kontroverznim Krausom zelo zaznamovalo to obdobje in je prek njega tudi spoznal svojo prvo ženo Vezo (s katero pa sta imela menda precej odprto razmerje tudi po poroki).

Canetti je bil Žid, ampak vsaj v obdobju tele avtobiografije je to zelo obrobno. Opisi družinskih medsebojnih razmerij in svojih prijateljevanj izven družine so se mi zdeli odlični, tako da nameravam prebrati tudi njegovo avtobiografijo Die gerettete Zunge, ki pokriva njegovo zgodnejše obdobje, glede avtobiografije zrelejšega obdobja Das Augenspiel pa se bom odločila kasneje (ta knjiga sicer ni prevedena in kolikor vidim, mi niti ne bi bilo zelo enostavno priti do nje). 

na svetu je preveč ljudi, neuporabni naj izginejo... vse v knjigah je napačno!

kakšen bog pa je to!

Elias Canetti: Plamenica v ušesu; založba in zbirka Beletrina 2001; original Die Fackel im Ohr 1980; prevod Jani Virk; ISBN 961-6356-67-4; 444 strani.