Prebrano

Halldór Laxness:  Salka Valka (1931, 1932) * če že, ocena 5/10..... Nenavadno, da je prevajalec v knjigi podpisan kot M.B., sicer Marjan Bregant - pater Nikolaj, 1907-1985, s kupom prevodov razne krščanske literature, tole pa prava cenena komunisticna propaganda in precej čez boga in vero - a ni želel stati za telim prevodom oziroma zakaj je sploh prevedel? Salka Valka se izgovarja  Saška Vaška  in  je ljubkovalna skrajšava za Salvör Valgerdur . Njena mama Sigurlina se je v iskanju boljšega življenja začasno ustavila v malem ribiškem mestecu Oseyri,  ko je zmanjkalo denarja za nadaljnjo pot na jug,  a s hčerko ostaneta za vedno. Sigurlina je dobra po srcu a šibkejsa od usode, hčerka Salka pa kontrastno zelo močna tako fizično kot psihično.  Salka je brez lastne krivde prispevala k mamini smrti: mama jo je vendar rotila, naj ji pusti ženina... Lik mame in odnos s hčerko zelo zanimiv, drugače pa en precej nezanimiv način opisovanja socialističnih poskuso...

Vitomil Zupan: Levitan - Roman, ali pa tudi ne * če že, ocena 6/10..... Knjiga naj bi bila "močno" avtobiografska, alterego je Jakob Levitan, v čem pa odstopa od avtobiografije, pa ni čisto jasno. Pokriva pisateljevo zaporniško obdobje 1948-1954.  Rokopis je bil končan 1970, prva objava je bila 1982. Predvsem za njegove nekajurne pobege iz zapora težko verjamem, da so resnični, pa ne da si ne predstavljam, da ne bi bili možni, težje si njega predstavljam, da bi se vračal, pa tudi da to ne bi bilo bolj razvpito kot še ena njegova izjemnost - razen če se ti izhodi niso poudarjali, da se ne bi zmanjšala okrutnost zapora? Ali pa gre za domišljiske pobege, ki so mu pomagali preživeti? Vsekakor o tem niti v knjigi ne prav veliko in podrobno, zgolj z vidika problemov, ki jih je imel, ko so to odkrili, in dilem, koliko priznati in škodovati pomočnikom. Branje se mi je sicer začelo zelo obetavno, silovito kot vse druge njegove knjige, potem pa se mi je kmalu začelo upirati veliko njeg...