Samorastniki

 

Prežihov Voranc: Samorastniki

* če že, ocena 8/10.....

- začela brati na morju, izbrano med odpisanimi knjigami iz piranske knjižnice, prijetno presenečenje predvsem zaradi odpora do te literature iz socialističnih šol. Zbirka osmih kmečkih koroskih povesti z veliko tipičnih koroških izrazov in imen, fajn se bere, ni patetično, čeprav precej čustveno, in večinoma brez idealiziranja  "junakov" teh zgodb, srečnih koncev pa ni, večinoma same tragedije in ogromno medosebnih in oblastniskih krutosti do najrevnejših in najšibkejših.

- Boj na požiralniku in Vodnjak sta si zelo podobna, na koncu v kruti borbi z naravo posameznika čaka smrt, pa tudi če je narava sprva premagana. Jirs in Bavh pa z uvodom o veliki otroški navezanosti na kmečke živali in zgodnjem krutem soočanju otroka z realnostjo življenja nato predstavi zapornika, ki se je od vsega hudega vendarle uprl režimu - popolne vdanosti v življenje torej le ni, kar je dobro, pa čeprav se ne konča dobro. Pot na klop govori o lokalnem pijancu, ko si mora poiskati kotiček za smrt; Prvi spopad pa o mlatilnem stroju, ki si ga družina težko privošči, a jih tudi popolnoma izmozga, a brez tega napredka ali celo golega obstoja ni; Odpustki pa na rahlo humoren način govorijo o nekom, ki se mu od blizu in daleč naokrog med umiranjem pridejo oddolževat ljudje, ki so ga opeharili v preteklosti - ravno te tri zgodbe delujejo nekako najbolj obrtniško napisane, z jasno vizijo, kaj je namen zgodbe in kako jo je treba zastaviti in uokviriti. Ljubezen na odoru in Samorastniki pa govorita o močni ljubezni izven pričakovanih in dopustnih okvirov, z več naklonjenosti, kot bi jo bilo za pričakovati, in z več nekega tlečega upanja na boljše in drugačne čase, čeprav se zgodbi ne končata srečno.

- Boj na požiralniku je bil napisan 1935, Jirs in Bavh 1936, Samorastniki 1937, in te novele so bile objavljene v reviji Sodobnost. Za knjižno izdajo so dodane stiri nove  (Pot na klop, Prvi spopad, Ljubezen na odoru in Odpustki) ter precej starejsa Vodnjak (1925). Pisatelj je poln obsodb do gospode in oblasti, tudi cerkvene, in je prepričan komunist poln idealizma. V poseben plus mu je za šteti, da je vse te zgodbe pisal v letih pred WWII in torej ne gre za režimsko povojno pisanje. Je pa režimu taka literatura zelo odgovarjala in je zbirka po vojni bila ponatisnjena še enajstkrat. V petih letih po vojni, vse do smrti, je bil čislan, priznan in nagrajevan, aktiven in pomemben pa tudi kot politik.  

- Lovro Kuhar se je rodil 1893, odraščal je na Prežihovem Vrhu, Voranc pa je narečno ime za Lovra - od tu psevdonim. Umrl je 1950. Izhajal je iz skromne družine, zanj ni bilo denarja za izobraževanje, je pa njegov brat Alojzij končal bogoslužje in od 1919 deloval na visokih cerkvenih položajih v tujini in doktoriral v ZDA, med drugim je 1944 iz Londona pozval domobrance, naj se pridružijo partizanom.

Prežihov Voranc: Samorastniki; Mladinska knjiga, Ljubljana 1978 - prva izdaja 1940; Zbirka: Petdeset najlepših po izboru bralcev; COBISS.SI-ID - 12114951; 265 strani.