Prebrano

Vitomil Zupan: Igra s hudičevim repom * če že, ocena 9/10..... - Vitomil Zupan velja poleg Lojzeta Kovačiča za najbolj izrazito avtobiografskega slovenskega pisca, slovi po močni seksualnosti, tako v življenju kot v pisanju. Rojen 1914 in umrl 1987, svoje predvojno življenje je opisal v Komediji človeskega tkiva, medvojna leta v Manuetu za kitaro, sedem let povojnega zapora v Levitanu, Igra s hudičevim repom zajema zrelo obdobje, Apokalipsa vsakdanjosti pa starost ( vir ). Komedija človeskega tkiva naj bi imela prepoznavne osebe, gre za razmišljanje o spominih na ljudi in oblikovanje svoje osebnosti. Manuet za kitaro naj bi imel avtobiografske elemente partizanskih doživetij, zgrajen iz dnevniških zapiskov, postavljen v okvir  naključnega srečanja z bivšim nemškim vojakom med povojnim počitnikovanjem v Španiji. Levitan naj bi zelo kronološko opisoval aretacijo, sojenje in zapor, podnaslov pa je Roman, ali pa tudi ne. Igra s hudičevim repom napisana v prvi osebi, odraža pa ...

Halldór Laxness: Independent people - An epic * če že, ocena 9/10..... - Laxnessova Fish can sing mi je bila zelo všeč, zato sem se veselila Neodvisnih ljudi, ki naj bi Laxnessu "zagotovila" Nobelovo nagrado - potem pa mi b ranje nikakor ni steklo, angleščina je bila težka in specifična z ovčjerejskim žargonom in srednjeveškimi islandskimi legendami in vraževerjem, veliko recitiranja poezije in to predvsem v arhaičnem jeziku, precej natančni in hkrati poetični opisi oblek, stavb, pokrajine, narave... Zaradi raznih obveznosti in neobveznosti sem branje nekajkrat prekinila, vmes prebrala tudi eni dve drugi knjigi zaradi knjižničnih rokov. Čeprav sem nekako težko brala, pa me je tudi vedno bolj pritegovala, a ne od strani do strani, ampak bolj na 100 in 100 strani... Najbrž me je malo posrkala zgodba, malo sem se navadila na specifičnost jezika, malo pa je bilo kasneje tudi več izdelanih toplih mehkih otroških in starčevskih perspektiv.  - Fish can sing naj bi bila ...