Prebrano

Miljenko Jergović : O če   * če že, ocena 9/10..... - po Rodbini , ki je povezana z mamo in njeno vejo, sem si želela prebrati še knjigo o očetu, "ki ga tudi ni imel rad, a na drugačen način". Oče je bil od mame precej starejši (cca 15), babica vnuka ni nikoli hotela priznati, oče pa je bil pohleven nezakonski sin te zagrenjene ustašice, starša sta se ločila kmalu in imela torej pametnejša posla od krščevanja otroka ... Vseeno so Jergovićevi starši imeli redne stike, napol družinske, hodili na izlete, prevzemali preživnine in darila pacientov, pretežno v obliki alkohola, oče pa je kot zdravnik specialist za levkemijo in splošni zdravnik v srbskih vaseh okrog Pal prevzemal začasno aktivno vlogo v mamini družini ob umiranju družinskih članov, vključno do pogreba, ko je stal ob njej... Sin ga je že kot majhen otrok začel obiskovati dvakrat na teden v bolnišnici, kjer sta se pogovarjala hladno in nerodno, vsak s svojo drugačno nerodnostjo, tam je dobival poleg preživnine š...

Aleksandar Hemon : Knjiga mojih življenj   * če že, ocena 10/10..... -   med branjem Jergovićeve Rodbine sem se ves čas spominjala ene kratke zgodbe iz Delovega Poletja v zgodbi, dobro sem se spomnila naslova in tematike in sentimentov - z veliko vztrajnosti in malce sreče in poznanstev sem vendale ugotovila, da gre za "Čebele, I. del" objavljene v Delu daljnjega leta 2003!, avtor pa tale Hemon - zelo sem bila presenečena, da ni Jergović!, in sem se enkrat z navdušenjem prebrala Čebele, pa poguglala avtorja in njegove intervjuje v različnih medijih, med drugim je bil prav te dni eden na rtvslo na aktualno temo Black Lives Matter... - ampak se bolj kot tele Čebele, nad katerimi sem bila ponovno in upravičeno navdušena in si jih dobro zapomnila po 17! letih, pa me je med guglanjem pretresel en intervju, najbrz Milharčičev, v katerem Hemon govori o svojem priljubljenem sarajevskem profesorju shakespearologu Koljeviću, ki je postal tesen in okruten Karadžićev sodelave...