Valvazorjevo vražje dekle

Vražje dekle / Ilka Vašté

* če že, ocena 3/10.....

• knjigo mi je posodila Daša, ki ima rada zgodovinske romane, ni ravno po mojem okusu in se mi je rahlo vlekla, a se mi je zdela zanimiva in sem ob njej pogooglala tako Valvasorja kot Ilko Vašte, ki se mi zdi zelo spretna pisateljica in je zelo vešče (čeprav obrtniško) predstavila zgodbo iz 17. stoletja - tako po jeziku kot opisih se zdi, meni laiku,  zelo avtentično. Roman je bil napisan 1933
• knjiga je v cobbisu oznacena kot življenjepis, kar me čudi, saj se mi zdi Valvazor preveč obrobna oseba v tem romanu, pa čeprav pomembna in vplivna na glavno junakinjo, ki pa je  vendarle najbrž čisti plod domisljije in nikakršna zgodovinska oseba!?
• zgodba je skrajno pravljična, pametna lepa čutna punca Marija Trošt premaga prav vse težave, ki se ji grmadijo na pot proti obvezno srečnemu koncu. Izkaže se, da je posledica prešuštva svoje matere, ker je tako podobna biološkemu očetu, njen formalni oče Andrej Trošt, Valvazorjev bakrorezev,  o tem nič ne sluti, vsem ostalim pa je jasno na prvi pogled. Je Valvazorjeva ljubljenka in njegova desna roka, kliče jo "moj famulus" in "mater spiritualis", jo razvaja in poučuje... ko jo ugrabijo uskoki, se Valvazor zave, da jo ljubi, a to potlači in je ne nadleguje oziroma ji iskreno želi srečo. Marija se od malega preoblači v fanta, da je deležna več svobode, in kot komornik spremlja Valvazorja. Uskoška ugrabitev se konča za Marijo spletom okoliščin brez ena same praske, prav tako pa jo reši tik pred usmrtitvijo kot čarovnico Marijina prijateljica in pri tem žrtvuje svoje življenje, ki itak zaradi strtega srca ni nič več vredno (gre za polsestro, še en nezakonski otrok biološkega očeta ženskarja, a to ni znano nobenemu v knjigi, samo nam bralcem...). Med čarovniskim procesom se ji tudi ne skrivi niti las, ker itak vse takoj prizna in ji ne lomijo kosti kot drugim čarovnicam. Marijina ljubezen je še en bakrorezec, čustva so vzajemna, a odložena, on gre malo v samostan, a ponoči zahaja k Mariji, ki se je vmes sicer poročila z enim ostudnim bogatim priliznjencem, ki pa ji je obljubil, da se je ne bo dotaknil, dokler se ji ne bi prikupil. No, na koncu Marija zbeži s svojo ljubeznijo... ni da ni srečnih naključij in razpletov v tej zgodbi.
• zgodovinski okvir: res je Valvazor živel na Bogenšperku, zaradi dolgov skušal prodati svojo knjižnico, da bi ostala v Sloveniji, moral prodati Bogenšperk in se je preselil v Krško, kjer je umrl. Dejansko je njegov bakrorezec bil Andrej Trošt... potem se mi pa zgodovinske povezave s knjigo nehajo. Daša mi je rekla, da je menda zgodovinsko potrjeno, da je Valvazor imel žensko pomočnico, ki se je kamuflirala v moškega, a jaz tega nisem našla nikjer. 
• Valvazor (1641-1693) se je prvič poročil s trinajstletnico, ki je umrla pri devetem porodu, le tri mesece za tem se je poročil še enkrat in imel še štiri otroke. Najbolj zanimivo pa mi je bilo to, da je njegove znanstvene pristope in objektivnost in ugled že v času življenja zelo zamajala njegova vera v hudiča in čarovnice! In da je junakinja tele knjige bila njegova ljubezen in obsojena kot čarovnica, mi je morda najbolj briljantna bodica Ilke Vašte.
• primer stila v tem romanu, str 116: Njene velike temne oči so ga pogledale, kakor pogleda umirajoča srna neusmiljenega lovca.... Da si je skrivaj z roko obrisala dve svetli kaplji iz oči, tega mladi mož ni opazil. S temnim obrazom je stisnjenih usten stopal za njo.
• Na sploh se mi zdi Ilka Všste kar frajerka in mojstrica in umetnica, kljub vsemu obrtništvu takega pisanja.

vir: Vražje dekle je avtorica na željo založnice Vodnikove družbe za nekaj pol skrajšala;  dogaja se deloma na Valvasorjevem Bogenšperku, deloma v Krškem. Pobudo za glavno junakinjo Marijo Trošt ji je dal izpisek iz kronike kapucinskega samostana v Krškem, ki govori o ženski, obsojeni na smrt zaradi čarovništva. V njej je upodobila pač sebe; pogumna je, ukaželjna, veruje v napredek in zmago človečanstva brez sekir in topov in celo v ljubezni je podobna svoji avtorici, ki se je kot prepričana ateistka poročila z vernim človekom.

Vražje dekle / Ilka Vašté; Mladinska knjiga 1979, prva izdaja 1933; Zbirka Vezilja; 198 strani.

 

Ilka Vaste 1891-1967

vir: Ilka Vašte je ena najplodovitejših slovenskih romanopisk, s svojimi deli pa sega v sam vrh slovenskih zgodovinskih romanov. Vražje dekle je en izmed njenih bolj znanih zgodovinskih romanov, kjer je dogajanje postavljeno v 17. stoletje na grad Bogenšperk. Opisuje življenje in delo Valvasorja in njegove ljubljenke, »vražjega« dekleta, ki mu pomaga pri njegovih poskusih in poslanstvu, za katerega je živel. Doživeto in mamljivo doživimo vzpon in propad bogenšperške graščine in njenih prebivalcev, vse skupaj pa je odlično zgodovinsko umeščeno v deželo Kranjsko v tistem času.
Kritika je V-tovo različno ocenjevala, a gotovo je res, kar beremo v posmrtnem priznanju pri Fr. Vodniku, da je njeno delo izhajalo bolj iz zavestnega kakor elementarnega ustvarjanja – od tod pogosti miselni anahronizmi – še zlasti pa, da je sociološki in kulturni pomen njenih del nedvomen, da si ni samo pridobila širokega kroga bralcev, ampak da je z odkrivanjem in literarnim oživljanjem naše narodne, literarne in umetnostne preteklosti opravila veliko delo tako za njeno spoznavanje kakor tudi za duhovno prebujenje slovenskega človeka (Delo 1967).