Prebrano

Vražje dekle / Ilka Vašté * če že, ocena 3/10..... knjigo mi je posodila Daša, ki ima rada zgodovinske romane, ni ravno po mojem okusu in se mi je rahlo vlekla, a se mi je zdela zanimiva in sem ob njej pogooglala tako Valvasorja kot Ilko Vašte, ki se mi zdi zelo spretna pisateljica in je zelo vešče (čeprav obrtniško) predstavila zgodbo iz 17. stoletja - tako po jeziku kot opisih se zdi, meni laiku,  zelo avtentično. Roman je bil napisan 1933 knjiga je v cobbisu oznacena kot življenjepis, kar me čudi, saj se mi zdi Valvazor preveč obrobna oseba v tem romanu, pa čeprav pomembna in vplivna na glavno junakinjo, ki pa je  vendarle najbrž čisti plod domisljije in nikakršna zgodovinska oseba!? zgodba je skrajno pravljična, pametna lepa čutna punca Marija Trošt premaga prav vse težave, ki se ji grmadijo na pot proti obvezno srečnemu koncu. Izkaže se, da je posledica prešuštva svoje matere, ker je tako podobna biološkemu očetu, njen formalni oče Andrej Trošt, Valvazorjev bakror...

Ti povem zgodbo? : zgodbe, ki so me naučile živeti / Jorge Bucay * če že, ocena 3/10..... knjigo mi je posodila Polona, napisal jo je južnoameriški psihoterapevt (gestalt, kot se izkaže), 50 poglavij, vedno kratek uvod s pacientom, ki mu na vsaki seansi pove eno poduhovljeno zgodbo (ala Anthony Mello, a še cel kup drugih virov). Ne gre za literaturo, sem pa z zanimanjem prebrala (in mi ni žal), ker mi je Polona zanimiva punca. A na začetku sem raje brala, na koncu pa že zelo diagonalno s preskakovanjem tako poduhovljenih zgodbic kot okvirne zgodbe, ki povzema dinamiko in vsebino seans in odnosa med terapevtom in klientom (ki je precej poenostavljena in površna, klient deluje zelo nezrel in tudi je mlad, npr še živi pri starših in na začetku končuje študij in potem začenja delo). Mislim, da nisem ne dovolj poduhovljena ne dovolj iskreno prizadevajoča si k osebni rasti - oziroma zagnana oziroma upajoča glede tega. Ne bom pa rekla, da ni kakšna od teh zgodbic zelo zanimiva in luštna...