Tunel skozi brezposelnost

Tunel / Tina Batista Napotnik

* če že, ocena 2/10.....

• Prebrala na pobudo bralnega krožka, me je pa že prej na njen intervju v Sobotni prilogi ob izidu te knjige opozoril znanec, sem prebrala takrat intervju in se mi je zdel zanimiv (oziroma so se mi ob njem odpirala številna vprašanja), a me ni zamikalo, da bi prebrala knjigo.
• Kako bi komentirali direktno avtorici? Izjavila je namreč, da je pri pisanju spraševala za mnenje prijateljice. To se mi je zdelo zelo zanimivo! In delikatno... Težko je pokritizirati nekomu v obraz, še če nisi prijatelj. Težko je pokritizirati tudi na spletu. Super, da se je lotila pisanja, menda iz obupa brezposelne doktorice kemije, super, če ji je to pisanje pomagalo, super, da ji je uspelo zaključiti projekt, dobiti bralce, si zrihtati založbo in publiciteto. Ampak kar velika izpostavljenost knjige je izključno in samo zato, ker je slovenska avtorica s pravimi podporniki (mož Boštjan Napotnik) in ne zaradi kvalitete literature.
• Precej obrtniško napisano. Zgodba načeloma ok, a v podrobnostih zelo nategnjena, jezik ok a nič posebnega. Kako pride človek do izdaje ene take knjige v nesamozaložbi in kako do objavljanja podlistka v Delu??! 
• Le od kje ji inspiracija za tole štorijo??? Skor zihr ne gre samo za “ubijanje časa”… In če gre, a je to dovolj za literaturo? Očitno je zadeva dovolj za ožji izbor desetih za kresnika. Kaj črpa iz lastnih izkušenj, kaj iz izkušenj ljudi okrog sebe, kaj je čisti plod njene domišljije? Protagonistka je tako kot avtorica brezposelna in obupana ob tem.

• naslov Predor naj bi sugeriral prediranje, je rekla v intervjuju, v besedilu uporablja obe besedi, a v tunelu se vse konča, zelo terminalno.
• polno nekih kulskih besed (glih generacija, ki te besede pozna in jih uporablja in ve, da so kulske, in jih zato še raje uporablja…), pri tem veliko klišejskih fraz (npr zlovešči nevihtni oblaki, možgani so mrzlično iskali odgovor, fikus je videl boljše čase, od razgovora je odvisno življenje, kot garjav pes, ki ga kmet brcne izpred nog, pred očmi se je pojavil osupljiv pogled na mesto in jim vzel sapo…), a včasih kakšna bolj luštna besedna zveza, npr: šele ko je odšla, je opazil, da je za sabo pustila razdejanje (in ne npr praznine)...
• zgodba v osnovi ni samo slaba, pač zataknjena srednješolska zgodba vključno z jezikom, posamezne zgodbe bivših sošolcev v srednjih letih, sexa ravno nekako zmerno tempirano, otroci, različne klišejske osebnosti zelo različne a brez posebnih nians...
• po svoje kar ganljiv  in dramatičen konec, a preveč neprepričljivih in nepotrebnih naključij na kupu – tudi Kristinega samomora po smrti prvorojenca ni enostavno kupiti, saj ima še dva otroka 
• Leon je zanimiv lik, tudi s tem svojim 15-letnim obsedenim žalovanjem za Yumiko – njegovo poslovilno pismo najboljšemu?! (really??! not!) prijatelju je težko kupit – se pa vsaj razreši očetovstvo Kristinega prvega otroka (jamica v kvadratasti jami, natančno 38 tednov si je naračunal od kje neki), in jao jao, svojega biološkega otroka je iz gole slučajnosti ubil s svojim samomorom  v tunelu...
• podarjenih 100 k evrov iz Srbije – tudi popolnoma neprepričljiva zgodba
• Uroš – gayevska dimenzija samo nakazana in odprta in rahlo enigmatična – škoda, da se to ni zgodilo tudi z ostalimi osebnimi štorijami… 
• str 285: Uroš je nečimrno pomislil, da bi bil otrok lahko tudi njegov – KVA??? kakšen neprimeren stavek in nepredstavljiva misel v tej celotni situaciji…

Tunel / Tina Batista Napotnik; Zbirka Prvenci, Mladinska knjiga, 2016; ISBN: 978-961-01-3982-9; 287 strani.