Prebrano

Stendhal: Armance * če že, ocena 4/10..... - vse od branja Lampedusinega Geparda sem nameravala spet prebrati kaj od Stendhala, ki naj bi bil Lampedusi veliki vzornik. In tako med koronosamoizoloacijo med sprehodom najdem knjigo v knjigobežniški hiški - zelo sem se je razveselila. Sem pa kar nekako težko brala, počasi, stavek za stavkom, nekateri so mi bili včasih celo všeč in pisanje pogosto duhovito in pikro, res podobno Gepardu! - samo steklo mi ni tako gladko. In če ne bi bil konec tako zelo banalen in prozaičen, bi mi knjiga pustila boljši vtis. Kar ne morem verjeti, da je bil tip star 40, ko je tole napisal, pa 19. stoletje gor ali dol. Morda je hotel napisati ene sorte Romeo&Juliet, izpadlo je vsekakor nekaj precej izumetničenega. Tudi če se mi je še včasih vzbudilo rahlo upanje, da gre za ironijo, se mi je zdela ta zelo omejena samo na kakšne stavke in opazke, ne pa da bi bila ironična mojstrovina cela zgodba. najprej malo googlanja: - Marie-Henri Beyle, s psev...

Zgodbe iz Kitajske in Tajvana  [antologija sodobne kitajske in tajvanske kratke proze]     * če že, ocena 7/10..... - izbor je omejen na zgodbe po 1937 z izbruhom japonske vojne, ki ji je sledila druga svetovna in tudi državljanska vojna do 1949, nato pa novoformiranje države pod Mao Zedongom, čemur sledi molk kulturne revolucije 1966-1976. V tej knjigi je večkrat navedeno, da za obdobje prej in potem že imamo dve antologiji kitajskih kratkih zgodb v slovenščini. Tole tukaj pa je torej zapolnjevanje te vojne in komunistične vrzeli. Novokomponiranje krasnega novega sveta se zelo čuti v zgodbah , tole niso bili neki silni oporečniki (čeprav je bil kakšen od avtorjev tudi zaprt, preganjan ali celo usmrčen).... Tajvan je bil pod japonsko oblastjo, ki je bila kar tolerantna do pisanja v lokalnem jeziku, a z izbruhom vojne 1937 se je začelo nasilno pojapončevanje, kasneje pa pokitajčevanje...  - čudno in neprimerno, kako se z združevanjem kitajske ...

Zgodbe iz Turčije  [antologija turške kratke proze]   * če že, ocena 8/10..... - izbor je omejen na zgodbe napisane po letu 1945 oziroma na avtorje rojene po 1923, po ustanovitvi Turčije v sedanjih mejah... je zelo pester, od ekzotičnih tradicionalnih ritualov do transvestitev in politično korektno eno zgodbo tudi o pogromu Armencev... zgodbe in s tem izbor mi je bil všeč, se pa vedno bolj sprašujem o izbornikih telih antologij - kajti od njega je odvisno absolutno vse: kako kvaliteten je izbor, kdo in kaj je uvrščen ter kdo in kaj ni... pa ne velja to samo za problematične države z omejeno svobodo izražanja... zdaj sem že tako padla v tole zbirko, da bom najbrž prebrala še marsikatero, čeprav so me teli izbori oziroma izborniki zaceli žuliti... v tejle antologiji so poleg kratke biografije avtorjev tudi njihove fotke, kar je prvi tak primer iz te zbirke, še mnogo bolj pa bi me zanimala biografija izbornika in to napisana od kakšnega pisatelja, ki ni bil izbr...

Zgodbe iz Venezuela  [antologija venezuelske kratke proze] * če že, ocena 7/10..... - zelo sodobne zgodbe, avtorji rojeni med 1950 in 1987... in na nek nacin zelo "nevenezuelske", pač pa globalne ali pa lokalno nespecifične, seveda malo več omenjanja ruma ipd, ampak pri tem in latinskih imenih se pa konča - pri takih izborih iz držav z diktaturo se postavlja vprašanje, kakšen odnos ima izbornik do uradne politike in kakšen odnos ima uradna politika do izbornika... vidi se, da je bila spremna beseda napisana v Madridu... o tem nič ne v spremni besedi ne na hitro nisem nič našla o izborniku na spletu... me pa čudi, da v tej sodobni! literaturi ni nič o skrajno problematicni politiki na oblasti, ki direktno vpliva na življenja vsakega pozameznika - je pa spremna beseda zelo zanimiva in poetična: Venezuelo predstavi kot nepokorno, ljubečo in zanemarjajočo, leno in deloholično, protislovno in brez olepševanja, nežno in kruto... - v zgodbah je veliko zelo eksp...

R. J. Palacio: Čudo * če že, ocena 5/10..... - knjigo sem opazila pri Lari, ki jo je zelo pohvalila, češ da je bila to prva knjiga, ki jo je res z navdušenjem prebrala... ali pa pač nekaj v tem smislu... seveda sem bila zelo radovedna in sem si jo takoj izposodila od nje :-) Res pa je potem še mesece in mesece nisem odprla. Knjiga ima tudi en tak zavihek za označevanje strani, ki bolj na začetku ali proti koncu knjige celo malo moti, vmes je pa to kar fajn in že na videz malo drugače. - kaj naj rečem, pač uspešnica v dobrem in slabem pomenu besede. Prevod najbrž ok, tole kul amerikanščino najbrž ni samo lahko prevajat, in tekst je pač malo siromašen, ker je najbolj važno, da je kulski . In da je na vsaki strani vsaj enkrat, če ne dvakrat, uporabljena beseda "car, carsko" in to od otrok in celo starejših, zato pa ob inflaciji carskosti mnogo bolj skoparno s superlativom "džazno", ki pa je v celi knjigi uporabljen samo ene desetkrat - takole preds...

Niccolò Ammaniti: Ni me strah * če že, ocena 10/10..... - nenadoma sem bila brez predvidene "naslednje" knjige, a se mi je zelo bralo... preverila sem malo lastno polico, in sem naletelela na tole, ki jo je nekoč nekdo moral pustiti v stanovanju - ni mi preveč dišala, me je pa še  bolj mikalo preživeti večer z branjem... no, kakšno presenečenje: čudovita knjiga! prebrala sem jo na dah! - takoj še pred kolofonom je enostranski uvod prevajalke, tako besedilo je običajno na ovojih, ki najavi "napeto zgodbo s hitrim ritmom, skozi oči devetletnika, presenetljiv konec, ko otroški pogum preseže pošasti, brez sentimentalnosti".... zato sem pričakovala eno precej nesrečno otroško dramo, ki pa se dobro konča - no, a sem bila na srečo zavedena.. In me je kar malo jezilo na začetku, da sem to sploh prebrala, saj sem potem na prvih nekaj deset straneh ves čas malo s strahom pričakovala tragedijo čisto drugačnega tipa... - ne gre za kriminalko, saj se kar takoj najav...

Zgodbe iz Indije [antologija sodobne indijske kratke proze] * če že, ocena 8/10..... - 19 zgodb iz 14 (od 18 uradnih) jezikov iz Indije... nekako nakazano v spremni besedi, da je bilo pokrivanje jezikov glavno merilo izbora, ni pa jasno, zakaj niso našli še tiste manjkajoče 4, gotovo razlog obstaja, samo napisan ni - o avtorjih posameznih zgodb izredno skop zapis (sploh v primerjavi z drugimi antologijami iz iste zbirke), praviloma samo, v katerem jeziku pišejo in če so glih dobili kakšno nagrado - vsekakor sem pogrešala vsaj letnico rojstva, da bi znala približno umestiti zgodbe, a zdi se, da gre za sodobne pisatelje in večinoma še žive (ob njihovih skopih opisih največkrat v sedanjiku zapisano, v katerem jeziku pišejo) in tudi kakšne sodobne reference (smrt princese Diane, npr)... napisano je, da gre za avtorje, ki so doživeli desetletja indijskih sprememb v XX. stoletju, in to je to - zgodbe so prevedene iz angleščine, prevajalk je kar nekaj in načelom...

Zgodbe iz Amerike  [antologija sodobne ameriške kratke proze] * če že, ocena 4/10..... - izbor zgodb je omejen po letu 1965 in je zelo zatežen, prve štiri zgodbe sem začela in se matrala in obupala pred njihovim koncem, ostale so bile nekako berljive, a nekatere zelo na meji... sploh prve štiri zgodbe kot da jim je bil cilj, da bi bile zatežene in nerazumljive in larpurlartistične in same sebi namenjene alkvaže, ostale pa večinoma kar berljive a brez kakšnih posebnih biserov - za politično korektnost forsirano zastopano črnsko, azijsko-ameriško, mehiško, indijansko poreklo avtorjev in zgodb, poudarjanje izgubljajočih kultur obrobja, pa malo Vietnama... zgleda, da je bila primerna PC družbena angažiranost glavni kriterij izbora - morda sem pa tudi enostavno preveč pričakovala, saj sem prebrala že mnogo dobrih ameriških zgodb in njihovih izborov (v angleščini sicer) in ker sem mislila, da bo izbor podoben Zgodbam iz Kanade - čudno, da so ob vsej korektnosti za "zgodbe ...

Zgodbe iz Japonske  [antologija sodobne japonske kratke proze] * če že, ocena 6/10..... - hm hm, zelo nenavadne ekzotične bizarne zgodbe po vsebini in tudi po načinu pisanja ... sem kar težko brala in nobena zgodba se me ni zelo dotaknila, čeprav so mi bile zanimive in nenavadne in sem se predvsem samo čudila in si mislila, da je Japonska še bolj drugačna od vsega, kar poznam, kot sem si že itak mislila... š e tista zgodba, ki ni bila popolnoma futuristična ali drugače čudaška (roboti, razteleševanje, množični in posamezni harakiri, umori in serijski umori, pedofilija,...), je imela vsaj en kratek dodatek o zabavi duhov ... - dotaknila sta se me dva stavka (Čejndz: do ene petintridesetega leta si je kot vsak mislil, da bo vsak hip prišlo do preboja... Duhovi iz Lexingtona: po moji smrti ne bo nihče dva tedna prespal v postelji, kot je moj oče po materini smrti in jaz po očetovi), in to je to... - skoraj sem si mislila, da sem pa zdaj ozdravljena navdušenja nad kratk...

Alma M. Karlin: Sama - iz otroštva in mladosti... * če že, ocena 6/10..... - Alma Karlin, 12.10.1889 - 14.1.1950, rojena v Celju, je bila med obema vojnama najbolj brana nemška potopisnica ( vir ). Kot večina tedanjega celjskega meščanstva je tudi Karlinova govorila in pisala v nemškem jeziku, slovenščine pa ni poznala dobro in jo je le redko uporabljala. Srednjo šolo je končala v Gradcu, potem pa je v Londonu študirala angleščino, francoščino, latinščino, italijanščino, norveščino, danščino, finščino, ruščino in španščino, pozneje pa se je učila še perzijščino, kitajščino in japonščino, potovala je po vsem svetu... ( vir) - med razočaranjem nad avtobiografijo Ilke Vašte sem naletela na njeno skorajda sodobnico Almo Karlin in njeno avtobiografijo Sama - v tej knjigi piše o svojih prvih 30 letih na 300 straneh, o obdobju, preden se je odpravila na pot okoli sveta, napisala pa je to kot štiridesetletnica 1930-31, ko naj bi bila najbolj srečna. Ni se mi zdelo potre...

Zgodbe iz Romunije  [antologija romunske kratke proze] * če že, ocena 8/10..... - gre za izbor zgodb napisanih po 1990, po padcu Ceausescujevega režima , zaradi cenzure in represije je bilo obdobje pred tem specifično za literaturo... sprva sem bila kar razočarana, da gre samo za najbolj sveže zgodbe... ampak so bile kar zanimive in posebne in "romunske"... nekaj zgodb je bilo seveda zelo sodobnih in globaliziranih, a ko listam zdaj po že prebrani knjigi, vidim, da se mi je veliko zgodb zdelo zabavnih in posrečenih - čeprav morda brez tektonskih premikov v dojemanju sveta in življenja... - jagodni izbor: Ob vrnitvi, Kaj bo, ko umrem, Petelin, Tovarišica, Buldožerist, Ne več kot dve novici, Petrea Nirvanski...   Zgodbe iz Romunije  [antologija romunske kratke proze]; Izbor in prevod:   Aleš Mustar; Zalozba: KUD Sodobnost International, 2011; Knjižna zbirka Izmenjave / Exchanges; ISBN:  978-961-6564-37-3; 205 strani.  

Podobe iz mojega življenja / Ilka Vašte * če že, ocena 4/10..... - sem dolgo iskala to knjigo in sem bila potem kar razočarana: precej režimsko in obrtniško pisanje, brez kakšne posebne tankovestnosti ali introspektive ... po prebranem Vražjem dekletu se mi je zdela spretna pisateljica in sem upala, da o svojem življenju pa ne bo tako obrtniško pisala - pa je, zelo nadzorovano z namenom se pohvaliti z vseh njej pomembnih vidikov, celo kjer se je rahlo posula s kakšnim pepelom, je to kot z neko lažno skromnostjo... morala sem se opominjat, da gre za žensko rojeno 1891, torej generacija mojih prababic, da bi bila malo bolj potrpežljiva ob njenih poenostavljenih in režimskih pogledih na svet... umrla je 1967, knjiga je izšla tri leta prej, ko je bila stara 73 let - rodila se je v meščansko-uradniški družini, ni ji bilo vedno samo lahko, a je imela tudi kar nekaj sreče, da je bila kot ženska odlično izobražena za tiste čase, bila učiteljica, kar je bilo v tistih časih kar spošto...